Prvič na krpljih. ? Življenje je treba uživat, bit le tiste bitke, ki so vredne tega in dovolj pomembne. Pri majhnih stvareh pa priporočam kozarec dobrega vina, fino družbo in čim manj sekiranja. Predragocena sem, da bi se ukvarjala z malenkostmi in stvarmi, na katere nimam vpliva. ? In v ponos mi bo, ko bom zase lahko rekla, lej Ana, živela si dobro življenje, užila si ga do zadnje kaplje in za seboj pustila bleščečo sled. Moj življenjski cilj je postati ženska, za katero boš hvaležen, da si jo ...
Spletni dnevnik
“TENSTANJE”
"Vsi ljudje hitijo, v panje kjer živijo ..." Verjamem, da poznate pesem Nece Falk, eno od prelepih slovenskih zimzelenih popevk, ki je tako resnična. Vsi preveč hitimo (glej kdo je to rekel :D ), preveč norimo, premalo čutimo, premalo se čutimo in premalo si dovolimo, da stvari dozorijo. Tudi tenstan (pražen) krompir moramo dušiti kar nekaj časa, da je res res dober. ;) Društvo praženega krompirja mi bo tu verjetno pritrdilo. :D Dragi moji, prisluhnite ženski, ki se ji je vedno nekam mudilo, ...
HVALA 2018, POZDRAVLJENO 2019
Ko se leto končuje, vedno z upanjem zrem v zadnje dni in si želim, da bi kot iz zrelih limon iztisnila še tisto malo, da bi lahko s še večjim ponosom in občudovanjem zaklicala: "Kakšno leto!" Tudi tokrat je bilo tako. Ne glede na to, da je za mano izjemno leto, ki me je osupnilo in mi podarilo toliko daril in toliko lepega, da sem komaj dohajala, sem ob koncu leta čutila tisti droben zbodljaj, da nekaj še manjka. Očitno se me je potrošništvo dotaknilo tudi v duhu, ne samo v materialnem smislu. ...
ČE TI NE DELUJEŠ, NIČ NE DELUJE
Sicer sem to nameravala napisati po "inkubacijski dobi", ko bi dejansko že začela izvajati vse potrebno, pa ne zdržim. Kar ven hoče tole pisanje ... spet. :) Ne vem natanko, ali sem o tem že kdaj govorila, se mi pa vse bolj jasno kaže, da je to nujna sestavina zadovoljnega, izpolnjenega in srečnega življenja. Skrb zase. Če ti ne deluješ, nisi sposoben delovati, ker si preutrujen, tečen, nezadovoljen, neprespan, razdražljiv, na zadnjem mestu, potem pač nič ne deluje. Ker je res res res vse ...
Kaj je moderno?
Smo v dobi, kjer smo po eni strani bolj svobodni pri izbiranju "svoje poti", svojega načina življena, svojih prioritet, svojega izraza, pa smo vseeno tako zelo pod vplivom modernega. Hm ... zakaj dragi moji ne prisluhnemo sebi? Zakaj ne poslušamo srca. Ni nam treba biti moderni in všečni. Zaradi tega ne bomo nič bolj ljubljeni in sprejeti in zaradi tega ne bomo nič bolj pripadali tropu ljudi, ki si samo želijo pripadati nečemu, vendar v tem ni prave povezanosti in globine, po kateri vsi ...
Iz globočine
Tisti, ki ste že prebrali mojo knjigo veste, da ni navaden ljubezenski roman. Prišel je iz globine moje duše; tam globoko, kjer se marinirajo vsa lepa in manj lepa občutenja, vsa hrepenenja, ves sram, vsa bolečina, in nenazadnje, vso upanje in sreča. Ni resničen, pa vendar so resnična moja premlevanja v njem. Kdo od nas ni že kdaj imel strtega srca, kdo od nas se ni moral že kdaj zazreti vase in ugotoviti, kaj je tisto, kar ga poganja, navdihuje in bogati? In kdo od nas se ni moral že kdaj ...
Vse že obstaja
Vse že obstaja, vprašanje pa je, če to vidimo. Smo pripravljeni odvreči vse pomisleke, obupavanja, brezpotja, vrtenje v krogu, hojo okoli vrele kaše? Smo jih res pripravljeni opustiti in se prepričati oziroma spoznati, da vse že obstaja? Zveni kot znanstvena fantastika. Pa saj je ... natančneje kvantna fizika. Ne glede na to, ali verjamete v Boga, sami vase, v neko drugo entiteto, vesolje ali pa v nič ... je dejstvo (vsaj meni se to zadnje čase vse bolj odkriva), da vse že obstaja. Vprašanje ...
V vrtincu
Sploh ne vem, kje naj začnem, ker se dogaja toliko stvari in ker v sebi premlevam toliko stvari hkrati, da bo ta objava verjetno malo zmedena. Pa ji dajmo zato naslov V VRTINCU :) Rada bi vam povedala in z vami delila vse naenkrat, pa ne gre. :) Ob tem, da vidim, da nekatrih stvari še vedno ne znam najbolje, da me kakšna stvar še vedno boli in da sem s sklonjeno glavo opazila, da moram okrepiti vero. Ker če bi imela dovolj vere v sebi, me neke stvari ne bi bolele. <3 Preprosto, ...
Ranljivost in pristni stik.
Zadnje dni veliko premlevam o ranljivosti in o tem, zakaj si je želimo. Zakaj si je jaz želim, zakaj prav hrepenim po njej? In s čim gre z roko v roki; zagotovo s tem, da smo vidni in v tem, da smo vidni se lahko skriva toliko čustev in temnih kotičkov, ki jih včasih ne znamo ali pa nočemo sprejeti, zato gre ranljivost z roko v roki tudi s sprejemanjem samega sebe in z nežnostjo. Z zavedanjem, da je ranljivost negotovost, z zavedanjem, da tudi biti viden pomeni biti potencialno ranjen. Pred ...
To, kar smo, smo, in to, kar je, je.
Nobene posebne umetnosti ni. Kar smo v vsakem danem trenutku je to, kar smo na splošno. Nič bolj zadovoljni, nič bolj bleščeči, nič bolj zabavni in nič bolj srečni ne bomo, ko dosežemo vse, kar si želimo, ko si izpolnimo vse sanje, ko pride pravi partner, popolna služba, težko pričakovani otrok, nov hud avto, vila na obali, nova obleka, nov sončni vzhod, nova pošiljka kave iz Brazilije, banane iz Ekvadorja ali mango iz trgovine za vogalom ... nič ne bo drugače. Bomo zrasli, pa ne zaradi tega, ...