“Vsi ljudje hitijo, v panje kjer živijo …” Verjamem, da poznate pesem Nece Falk, eno od prelepih slovenskih zimzelenih popevk, ki je tako resnična. Vsi preveč hitimo (glej kdo je to rekel 😀 ), preveč norimo, premalo čutimo, premalo se čutimo in premalo si dovolimo, da stvari dozorijo. Tudi tenstan (pražen) krompir moramo dušiti kar nekaj časa, da je res res dober. 😉 Društvo praženega krompirja mi bo tu verjetno pritrdilo. 😀
Dragi moji, prisluhnite ženski, ki se ji je vedno nekam mudilo, pa je zaradi silne naglice stala pri miru. Ironično kajne? Opažam, da je ta svet sila nenavaden in zabaven kraj. Bolj kot se nam mudi, manj vemo, kam hitimo, s kakšno namero in željo, in kaj bomo oziroma bi radi tam počeli. Stvari, želje, ideje, občutki, morajo dozoreti. Tudi malo oplojeno jajčece v materinem telesu mora dozoreti in ne bo zorelo nič hitreje, če se bo ona trudila in si prizadevala, da dozori. Nič hitreje ne bo dete pokukalo v naš svet, če bo ona sitnarila. Prišlo bo ob pravem času zanj. <3 Mirovanje pa tudi ne pomeni nedejavnost, ne pomeni, da smo neaktivni in stagniramo, pomeni to, da si damo čas, da se ideje, želje in občutki v nas razvijejo in zavzamejo pravo obliko. Potem gremo na pot, potem nas bo ustvarjalnost potegnila za sabo. Ni potrebno, da bo ideja ali želja preden se premaknemo v celoti oblikovana, predlagam pa (to sem ugotovila sama), da je dobro, da se v njej zbere dovolj ustvarjalne in življenjske energije, da zaživi. <3
Podobno tudi sama zdaj čakam na pravi odgovor glede dogodka za Valentinovo oziroma Gregorjevo. Čutim, da dogodek bo (pa četudi virtualen), ne vidim in ne začutim pa ga še v celoti, zato si dovolim, da se tenstam. Podobno je s pisanjem; da o življenju, trenutkih in dogodkih lahko pišeš, jih moraš doživeti, ne nujno istih, morajo pa se občutenja in ideje usidrati v tebi in dozoreti.
Letos sem se tako odločila, da upočasnim sebe zato, da bom lahko šla naprej še bolj polno in doživeto. Občutki so čarobni, kakršnikoli so. Hvaležni bodimo, da jih sploh imamo, saj to pomeni, da smo živi, polno živi. <3