Ko se leto končuje, vedno z upanjem zrem v zadnje dni in si želim, da bi kot iz zrelih limon iztisnila še tisto malo, da bi lahko s še večjim ponosom in občudovanjem zaklicala: “Kakšno leto!” Tudi tokrat je bilo tako. Ne glede na to, da je za mano izjemno leto, ki me je osupnilo in mi podarilo toliko daril in toliko lepega, da sem komaj dohajala, sem ob koncu leta čutila tisti droben zbodljaj, da nekaj še manjka. Očitno se me je potrošništvo dotaknilo tudi v duhu, ne samo v materialnem smislu. Pa ne gre samo za potrošništvo, ampak željo, da bi imel in bil zdaj in tukaj že vse, kar si želiš. Neučakanost, predvsem pa premalo hvaležnosti. Tega me je učilo celo leto 2018 … Kako pomembna je hvaležnost, kako pomembno je biti v trenutku in se zavedati, da je življenje pot, ki je sestavljena iz drobnih majhnih ciljev in da z izpolnitvijo želja in ciljev nisi popolnoma nič drugačen, če med tem ne gojiš in neguješ notranjega dušnega vrta, kjer se skriva prava radost. Tega notranjega vrtnarjenja, na katerega včasih kar pozabim … tega me je učilo staro leto. Vedno, ko me je zaneslo v pomanjkanje in hrepenenje, sem se zavedela, da moj vrt spet prerašča plevel. In ni pomagalo nikakršno oziranje in tekanje po zunanjem svetu. Morala sem iti na svoj dušni vrt, tam spiti kavico in malo popleti. In ko so ponovno vzcvetele čudovite rastline in je vrt ozelenel, sem imela moč, energijo in zanos, biti jaz in dosegati cilje in si izpolnjevati želje. Ko bi nas le to učili v šoli … 🙂
Letu, ki je za nami, sem torej hvaležna, da me je naučilo pomena notranjega dela, notranje sreče in umirjanja. Samo iz tega se lahko prižge ogenj, ki nas žene naprej in ki meče našo edinstveno luč v svet. Naučilo me je, da sem se ustavila vsakokrat, ko me je na poti do cilja zapustila radost, in ko je zmanjkalo čarobnega prahu. 🙂 Delo je treba opraviti, ampak naj bo to opravilo radostno. Energija, s katero ustvarjamo, je pomembna, pa ne samo zaradi izdelka, ampak zato, ker je o vse, kar ostane z nami in v nas … energija. <3
Hvaležna sem tudi, da me je naučilo iti preko svojih meja, še bolj zaupati vase in slediti svojemu srcu, pa če je delovalo še tako nespametno. Naučilo me je, da je moja ljubezen do ljudi pravzaprav dar in ne šibkost. Da jo ljudje začutijo in da je to moj najbolj naraven način delovanja. Poiščite svojega … in ga ponotranjite. <3 Hvaležna sem, ker je s tem letom v moje življenje vstopila kopica ljudi, od katerih sem se ogromno naučila; o različnih vrstah dela, o vztrajnosti, veri in zaupanju, o močnem neuničljivem človeškem duhu in o moči kreacije, ki je, ko je podprta z gorečo željo, naravnost osupljiva. Naučila sem, se, da se na dobro energijo lepi dobra energija. 🙂 In da je ljudi z lepo energijo veliko.
Hvala leto 2018. Dalo si mi čudovito popotnico za 2019, v katerem želim delovati iz srca, presegati svoje meje, se zazreti v vse svoje strahove in iz njih narediti edinstvene zmage. Hvala 2018, da si me spomnilo, kako lahko s preprosto hvaležnostjo leto 2019 naredim izjemno, ljubeče in srčno. To je bila moja mantra zadnji dan v letu … “Hvala za vse, kar imam”. <3 Naj bo 2019 srčno, ljubeče in pogumno. <3