Sicer sem to nameravala napisati po “inkubacijski dobi”, ko bi dejansko že začela izvajati vse potrebno, pa ne zdržim. Kar ven hoče tole pisanje … spet. 🙂 Ne vem natanko, ali sem o tem že kdaj govorila, se mi pa vse bolj jasno kaže, da je to nujna sestavina zadovoljnega, izpolnjenega in srečnega življenja. Skrb zase. Če ti ne deluješ, nisi sposoben delovati, ker si preutrujen, tečen, nezadovoljen, neprespan, razdražljiv, na zadnjem mestu, potem pač nič ne deluje. Ker je res res res vse odvisno od tega, kar nosiš v sebi. Energije, vibracije, recite temu, kakorkoli želite. Samospoštovanje, ljubezen do sebe, nega in skrb zase se ČUTITA in VIDITA. Vedno vidimo, koliko nekdo “da nase”, vedno. In vedno si ali želimo biti v bližini takšnih judi, ali pa nam gredo presneto na živce, ker nas “opominjajo”, kako mi ne damo dovolj nase. Preprosto … nobene posebne filozofije.
In če torej vemo, da je vse, kar potrebujemo, malo več spanca, malo več časa zase, malo več odklopa … zakaj si tega ne damo? Tu pa res ni nihče drug odgovoren za nas in prav tako nam nihče drug ni nič dolžen. Saj smo dovolj stari … če smo utrujeni pojdimo počivat (če le lahko), če smo preobremenjeni, zmanjšajmo obveznosti na minimum (spet, kolikor lahko). Mi smo dolžni skrbeti zase. Ali če si sposodim besede hrvaškega terapevta, ki je rekel, da ni najbolj pomembno, da je mama dobra, ampak, da je mama dobro. <3 Razmislite. <3 Kaj lahko danes naredimo, da bomo dobro? <3