Slovenija je svobodna država. Tako svobodna, da smo si zaradi naše želje, da ne bi bili nikoli več podjarmljeni, nikoli več vezani na nič, nikoli več del ničesar, nadeli še hujše okove. Okove samote, odtujenosti, preobremenjenosti in stresa, ki smo jim tiho dovolili, da k nam pridejo na krilih zahodnega vetra. Temu vetru smo dovolili, da med nas zapiha veliko bolj kot so mu dovolili naši sosedi. Se kdaj vprašate zakaj? Zakaj smo se odpovedali najbolj osnovnemu? Družini, celici, druženju, stikom? Smo res tako samozadostni, ali nas je le zaneslo v želji, da bi bili vsaj enkrat v zgodovini obstoja Slovencev zares samostojni, neodvisni in samosvoji? Ljubite se, Slovenci. Ljubite se tako zelo, da se boste ponovno združili. Da boste ponovno eno. Močno sem prepričana, da je realnosti toliko kot je ljudi in da obstaja prav toliko resnic. In kljub obstoju teh različnih realnosti in resnic sem globoko prepričana, da imajo prav v vseh od njih ljubezen, vera in zaupanje še vedno svoje mesto. Vse troje rabimo prav vsi. Vsi moramo imeti svoj svet, ki nas drži pokonci in na katerega se lahko naslonimo. Naj vam vaš svet koristi. Naj nam naš svet koristi. Naj bomo spet ranljivi v svetosti tega, kar nas povezuje – stiki, bližina, prijateljstva, partnerstva, družina. Mi smo živa bitja, topla bitja, prežeta z vsem, kar nas gradi. Je tako težko verjeti, da obstaja nekaj več in zaupati? Prepričana sem, da smo kot odrasli ničkolikokrat morali svojo vero položiti v naročje nečemu, za kar morda niti nismo vedeli, kaj to je. Takrat, ko je preveč, takrat, ko ne zmoremo več. Takrat smo verjeli v svetost sebe, svetost drugega, svetost sveta in v Boga. Lahko mu rečete kakor koli, a prepričana sem, da ima prav vsak izmed vas izkušnjo, ki mu je dala vedeti, da obstaja nekaj več. Mislim, da naš svet ponovno potrebuje občutek, da je varen, ljubljen in da je zanj poskrbljeno. Zato ne dovoljujmo svetu, ki je izgubil svojo dušo, da nas uči, kako živeti. Povežimo se s svojo srčno staro Slovensko dušo, kaj ti duša, moji dragi Slovenci, je tako čista in lepa in mislim, da to globoko v sebi vemo in čutimo prav vsi. In svet, ki ga tvori slovenska duša je resnično lep. In to je svet enosti, po katerem hrepenimo in v katerem je naša moč. Si upamo biti ranljivi, v to zaupati ter se predati? Čas je zdaj.
