Ob osmem marcu, tvojem dnevu, si želim, da bi se nehala boriti sama s sabo in s svetom, ampak začela živeti sebe. Borile so se naše babice … bodimo jim hvaležne. Naša “borba” naj bo drugačna … naj izhaja iz ženske narave, iz trdne in odločne mehkobe. Naj ne bo nič več zagrenjenosti in obupa, ampak vizija prebujene ženske, ki se ljubi in čuti. Našim prababicam, babicam in mamam v zahvalo zaživimo sebe, v pristnosti. Preprosto, ker lahko. Ker smo lahko prvič v velikem številu ženstvene in močne hkrati. Ker lahko začnemo kot take graditi svet, ki je v ravnovesju. Kjer se moški in ženska ljubita in podpirata. Kjer se spoštujeta in spodbujata, in kjer se počutimo predvsem varne. Močna, trdna, mehka in ljubeča ženska je po mojem mnenju ena najmočnejših sil na svetu. Zato ne čakajmo na druge, da nas bodo vodili, me smo tiste, skozi katere se življenje rojeva, četudi nismo še nikoli rodile, in morda nikoli ne bomo, je naša pristna narava narava rojevanja in ustvarjanja. In to počnemo na popolnoma edinstven, moder, mehek, pomirjen in trden način. Zato za današnji dan vam in sebi polagam na srce: vzljubimo se, imejmo se rade, odkrijmo kdo smo, kaj nas žene naprej in kaj navdihuje, odkrijmo, kaj nas prižiga, se spoštujmo in tako spravimo svet ponovno v ravnovesje. Do naših ljubih moški pa bodimo prizanesljive in ljubeče; tudi oni se trudijo, tako, kot me.
Foto: Martina Zaletel