Tole rojstvo oziroma rojevanje knjige me je naučilo veliko več, kot sem pričakovala. Vedela sem, da me bo, nisem pa vedela, koliko. Ko sem poslušala ostale avtorje, ki so knjigo izdali bodisi v samozaložbi bodisi jim jo je izdala založba, sem ugotovila, da si ne želim, da mi jo izda nekdo drug. Seveda sem jo tudi jaz poslala založbam. Enim je bila všeč, enim ne. Ne bom se delala fine. 😉 Je bil pa ves čas pri meni v ozadju tisti tihi glasek, ki si je želel, da to “dosežem” sama. Hvaležna sem za to izkušnjo ter vesela, da sem šla skozi celotnem proces. Ker sem se naučila veliko; ne samo o pisanju, ampak tudi o oblikovanju, fotografiji, financah, in nenazadnje o sebi.
Hkrati sem spoznala, da v svojem načinu delovanja hitro zapadem v “matranje”, zato sem se učila to opuščati. Kako? Vsakič, ko sem opazila, da sem v krču, sem si kljub želji, da to speljem sama, rekla: “Ana, a naj ne bi bilo to lahkotno in lepo?” Pa sem si morala to kar nekajkrat ponoviti. <3 🙂 In si bom zagotovo še morala.
Najbolj zanimiva stvar, ki sem se jo naučila je, da ljudje z različnih področji govorimo popolnoma drug jezik. Da smo se lahko razumeli, so se oni morali prilagoditi mojemu “laičnemu” gledanju na njihovo delo in področje, in jaz čim več naučiti o njihovem delu, da sem lažje in bolj jasno znala povedati, kaj si želim. Zabavno … No, sam proces je bil malo manj zabaven, ker sem ugotovila, da mi neobvladovanje in nepoznavanje področja najprej predstavlja velik stres, ko pa se stvari lotim, pritisk počasi popušča. Lepo pa je, da si naslednjič, ko si soočen s podobno zadevo, veliko bolj suveren in ponosen nase. 😀
Kar je bilo poleg znanja (in večje vere vase), ki sem ga pridobila, zame najbolj dragoceno, pa je zavest, da stvari potrebujejo svoj čas. Da je treba uživati v vsakem trenutku in ga doživeti, ne pa hiteti in hlastati po novem. Tu imam jaz očitno v svojem življenju prav posebno nalogo 😉 ker me življenje ves čas prijazno uči sprejemanja sedanjosti, potrpežljivosti in pa prepuščanja. Ta knjiga je od mene tolikokrat zahtevala predajo, da jo zdaj že malo bolj razumem, malo se bom pa še naučila. 😉
Verjamem, da vsakemu na pot pridejo tiste izkušnje, ki jih potrebuje, da bi živel bolj polno. Ta je bila moja. In (bila) je popolna zame. <3