Bog si ga vedi, kakšna je prava pot, a moje izkušnje zadnje čase so, dobesedno: “Človek obrača, Bog obrne.” Ne glede na naše načrte obstaja nek višji načrt (če se ne strinjate, nič hudega 😀 me ne moti). Kako sem to ugotovila? Kako lahko to (če želite) ugotovite tudi sami? Poznate tisti drobni glasek ali pa tisti šesti čut, tisto nekaj, ki se kar naenkrat pojavi kot glasnik, ki je pretekel daljna polja in vam čisto potiho zašepeta: “Veš, tole se bo odvilo pa malo drugače.” Pogosto jih slišim, se jih zavedam in pogosto bi se rada naredila malo gluho. 😉 Pa se po navadi izkaže, da me ta moj “šesti čut” vodi kot angel varuh po temnem gozdu, saj je to vedenje “priklopljeno” na neko višjo zavest, na nas vse, na življenje. Ta šesti čut pri meni nikoli ne zataji. Če kdo kdaj zataji sem to jaz, ker želim v svoji človeški naravi izsiliti potek dogodkov tak, kot sem si ga zamislila. Pa prav vedno, ko neham “izsiljevat”, se upirat, trmarit, obupovat ali pa se smilit sama sebi, vidim, da je ta nova pot popolna, lahkotna in zračna. Zato zdaj te glaske in šeste čute prijazno sprejmem, jim ponudim čaj in jim prisluhnem. Prav … priznam … včasih bi jim še vedno najraje zaloputnila vrata pred nosom. A tako kot vsi ljudje, ki jih srečujemo, tudi ti sli in glasniki nosijo poročilo, ki ga moramo slišati, saj je namenjeno prav nam.
Na sliki pa ena od lokacij v knjigi. Uganete kje je to? 🙂
