Nobene posebne umetnosti ni. Kar smo v vsakem danem trenutku je to, kar smo na splošno. Nič bolj zadovoljni, nič bolj bleščeči, nič bolj zabavni in nič bolj srečni ne bomo, ko dosežemo vse, kar si želimo, ko si izpolnimo vse sanje, ko pride pravi partner, popolna služba, težko pričakovani otrok, nov hud avto, vila na obali, nova obleka, nov sončni vzhod, nova pošiljka kave iz Brazilije, banane iz Ekvadorja ali mango iz trgovine za vogalom … nič ne bo drugače. Bomo zrasli, pa ne zaradi tega, ker nas je to osrečilo, kajti ta sreča je/bo trenutna … bomo zrasli, ker smo nekaj dosegli in se še dodatno odprli vase, ampak če ne vlagamo vsak dan v to, da smo dobro, da vidimo lepo, da se imamo radi, se spoštujemo, negujemo notranji svet, lepe misli, ne dovolimo, da je naš notranji vrt zaraščen s plevelom, ne bo prav nič drugače oziroma bomo le za trenutek ugledali srečo, ki je že ves ča v nas. Uf … Vam je to težko sprejeti? Mene to dejstvo preseneča z nasmeškom na ustih. Je nekaj, ker sem “vedela”, pa ne zares vedela. Zato se grem med tem zapisom najprej uredit, saj je ura nekaj čez pet zjutraj in tole teče “skozi mene”, moram pa najprej poskrbeti, da bo moje jutro lepo. 🙂 (Pridem nazaj :D) Evo zrihtana, z zajtrkom in kavo ob strani. 🙂 No in zdaj se tudi boljše počutim in to, mislim in ugotavljam, je bistvo vsega; da se potrudimo, da smo čim bolj v redu že zdaj, v tem trenutku. Si damo tisto, kar potrebujemo, da lahko delujemo v svetu in smo ljubeči do sebe in do drugih. Ker verjemite mi, če do sebe nisi ljubeč, si do drugih PRISTNO ljubeč zelo težko. Nekje v globini sebe te razžira, če se zapostavljaš. Torej … morda bo kdo rekel, “pa je končno le ugotovila”, vendar jaz verjamem, da je za vse potreben svoj čas. Tudi za takšne življenjske ugotovitve in eni smo bolj drugi manj modri.
Tako da … zazrimo se najprej vase, glejmo okoli sebe in potrudimo se videti lepo, je moje današnje vodilo vam in meni. <3
Foto: Peter Hazler
